V Elvisovi sobi

V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odraščanju in verjetno tudi prvi
slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje
osamosvajanja naše države.

Jan je povsem običajen otrok, ki hodi v šolo v osemdesetih. Tu so prvo kolo,
nato prve ljubezni, težaki pred šolo, skrbni starši in kup drobnarij, ki
gradijo naša življenja: od prvih epizod Vojne zvezd do barvnega televizorja.
Morda ga od vrstnikov (tako kot njegovega avtorja) loči le izjemna domišljija.
V vojsko odide tik pred razpadom Jugoslavije, v času, ko nekoč nepomembne
stvari postanejo pomembne – recimo, kakšne vere je makedonska družina sošolca
Elvisa, pa zašepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni. In ko
razpade država, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroških
iger. V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odraščanju in verjetno tudi
prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepričljivo prikaže obdobje
osamosvajanja naše države.

Vajeni smo, da Sebastijan Pregelj (r. 1970) kompleksne teme zapisuje z
navidezno preprostostjo, hkrati pa s kristalno izbrušenimi stavki. A če je
doslej tako njegova proza za otroke kot odrasle pogosto posegala v zgodovino
(serija Zgodbe s konca kamene dobe, roman Leta milosti) ali celo fantastiko
(romani Mož, ki je jahal tigra; Kronika pozabljanja; Vdih, izdih ...), je
tokratni roman hommage njegovemu otroštvu, po detajlih kronotopa pa včasih
celo blizu avtobiografski pisavi.

Sebastijan Pregelj se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Je diplomirani
zgodovinar. V revijah objavlja zgodbe od leta 1992. Leta 1996 je izšel njegov
prvenec Burkači, skrunilci in krivoprisežniki, sledila je zbirka kratke proze
Cirilina roža. Sodeluje tudi v antologiji Čas kratke zgodbe, ki je izšla še v
nemškem in češkem prevodu. Živi in dela v Ljubljani in je član Društva
slovenskih pisateljev.